Pričujoča zgodovina druge svetovne vojne v besedi in sliki in v eni knjigi sodi med največja dela te vrste na svetovnem knjižnem trgu. V njej je 720 fotografij (92 v barvah) in vse so bile najskrbneje izbrane. Mnoge med njimi so bile posnete med boji.

Med fotografijami so tudi take, ki sploh še niso bile objavljene. Raziskovalci ameriške založbe »The American Heritage«, ki je založila to knjigo v izvirniku, so brskali za redkimi in pomembnimi fotografijami tudi v Sovjetski zvezi in po uplenjenih sovražnikovih arhivih.

Poleg obilja fotografij, slik, risb in plakatov vsebuje »Druga svetovna vojna« tudi 18 izvirnih preglednih zemljevidov bojišč in vojaških operacij od puščavske vojne v Severni Afriki in orjaških spopadov v Sovjetski zvezi po 22. juniju 1941 do velikanskih razsežnosti ameriško-japonskega vojskovanja na Tihem oceanu.

Na teh slikah je stmjeno vse: od pobesnele nadutosti Adolfa Hitlerja in njegovih krvnikov, od strahot, ki jih je povzročal človeštvu njegov vojni stroj, od strahu in žalosti poražencev do žrtev na obeh straneh pa do ure velikega obračuna in miru, ki je veljal milijone in milijone človeških življenj, zagrizenih naporov, vsestranske požrtvovalnosti in neizmemega junaštva.

Toda najsi bodo slike še tako zgovome, brez žive besede ne bi mogle povedati vsega. Zato jih spremlja besedilo, ki je bilo napisano prav tako skrbno, kakor so bile skrbno izbrane slike. Prednost te zajetne in tako dobro dokumentirane zgodovine je ta, da je zares zgodovina druge svetovne vojne in ne samo vojne v Evropi. Ves svet je bil v vojni, tudi Sovjetska zveza in Amerika, Japonska in Kitajska. Ni zgolj zgodovina vojaških operacij, ampak tudi zgodovina političnega zakulisja, krojitve povojnega sveta, vohunstva, spletk, vojne proizvodnje, koncentracijskih taborišč, uničevanja celih mest in dežel. Skratka, pričujoče delo je v resnici zgoščena zgodovina vseh vidikov in razsežnosti druge svetovne vojne. najstrahotnejše vojne v zgodovini človeštva.

Najbolj neposredno so spremljali vojno novinarji, vojni dopisniki. Bili so sredi dogajanja, sredi kadečih se ruševin mestc sredi beguncev, a tudi sredi takega dogajanja, kakor so bile konference v Casablanci, v Teheranu, v Jalti, v Potsdamu. Zato ni nič nenavadnega. če se je ameriška založba odločila, da bo odgovorno pisanje zaupala enemu izmed najbolj znanih ameriških novinarjev, C. L. Sulzbergerju. ki je znan milijonom Američanov kot komentator rubrike »Zunanje zadeve« v dnevniku »New York Times«.

Toda starejši generaciji je znan tudi kot vojni dopisnik, ki je bil zmeraj tam, kjer je bilo najbolj vroče. Bil je »zraven«, ko so Nemci pohodili Jugoslavijo, poročal je s fronte v severni Grčiji, bil je priča bitke za Moskvo jeseni 1941, gledal razdejanje Monte Cassina, spremljal konferenci v Kairu in Teheranu, srečal Roosevelta in Churchilla in kopico generalov.

Toda to ni Sulzbergerjeva zgodovina, to niso njegovi spomini. Zanj je delal cel štab raziskovalcev, ki so brskali po vseh mogočih listinah, da bi mu pripravili obsežno gradivo, iz katerega je nato ustvaril pregledno, zanimivo in pretresljivo sliko druge svetovne vojne. Le tu in tam preblisne med vrsticami njegovo osebno doživetje, ki v hipu osvetli občutje in ozračje trenutka, kratek opis ali razgovor, ki je zgovomejši od dolgoveznih razprav.

V duhu najboljše tradicije novinarstva je Sulzberger zgnetel ogromno gradivo v pripoved, v kateri je vsak stavek »nabit« z informacijo, kakor mora biti slehemo dobro poročilo.

Zato ne bo to delo dragoceno samo za mladino, ki druge svetovne vojne ni doživljala in pozna le malo nadrobnosti iz takratnega dogajanja, ampak tudi za tiste, ki so vojno doživeli ali vsaj brali memoarsko in podobno literaturo iz tiste dobe. Eni in drugi bodo našli v tej knjigi odgovor na marsikatero vprašanje, in enim in drugim bo, ko jo bodo prebrali in se je nagledali, dosti bolj jasno, zakaj se je po drugi svetovni vojni tako zasukalo v Evropi in po svetu.