MAVRICA je po času nastanka poslednji veliki roman Pearl S. Buckove in hkrati edini, v katerem si je pisateljica izbrala za témo gledališče in življenje njegovih ljudi. Izbira se ji je nedvomno posnečila, za to pa se ima bržkone zahvaliti tudi svojim izkušnjam z gledališčem. Napisala je namreč dve gledališki deli za Broadway in bila solastnica neke producentske hiše.

Osrednja oseba romana je newyorški industrialec Henry Potter, ki se je do svojega petdesetega leta dokopal do bogastva in ugleda in živi razmeroma umirjeno med poklicem in zakonom brez otrok. Z ženo redno obiskuje gledališče in predstave ga čedalje manj zadovoljujejo, ker se mu zdijo neživljenjske in zlagane. Po naključju se seznani z mladim režiserjem Audreyem, ki mu pripoveduje o nekem še neuprizorjenem delu. Potter se odloči, da bo s svojim vplivom in denarjem pomagal postaviti to delo na oder, vendar samo tako, da bo uprizoritev ustrezala njegovemu okusu.

Ta sklep je usoden za Potterjevo življenje. Znajde se v povsem novem svetu, med gledališkimi ljudmi, ki ga hkrati privlačijo in odbijajo. Zaplete se v razmerje z Elene, sprijeno igralko-zvezdnico, druži se z Audreyem in njegovo ženo Stello, avtorico tega še neuprizorjenega gledališkega dela. Zdaj spremlja nastajanje te igre od začetkov do premiere, sočasno pa snema igralcem, režiserjem in drugim ljudem tega sveta z obrazov maske, za katerimi se skrivajo pred svojim občinstvom. Slednjič se mu odpre pogled na realnost tega sveta. Na lastni koži občuti njihove zmote, zmedenosti in ljubezni in se po hudem duševnem boju naposled vrne k svoji ženi. Ob njej nadaljuje svoje normalno, umirjeno življenje - prepričan, da mora človek ostati zvest okolju, ki ga je izoblikovalo, tako pa tudi samemu sebi.