Očetov naših imenitna dela poznajo pač svoje življenje. Nekatera v kamnu, druga na platnih, tretja so ohranjena na papirju. Vsa po vrsti segajo v dušo človeku, ki ima oči za gledanje, ušesa za poslušanje in srce za občutenje.

Krekova organizacijska prizadevanja, predvsem pa njegove misli, zapisane in ohranjene, so bile morda deležne premalo pozornosti uradnega zgodovinskega pouka.

Temeljna vez med krščanskim evangeljskim oznanilom in naukom o zdravem človeškem sožitju odseva iz njih.

Misel na obče dobro se ni pojavila šele v devetnajstem stoletju in ni nikakršna posebna marksistična inovacija. Sega daleč nazaj v zgodovino in globoko v človekovo naravo in njegovo srce.
Juhantov izbor iz Krekovih besedil nas na to spominja. »Modremu bodi dovolj!«