Tudi deklina pred njim je bila bosa. Kadar se je prestopíla, se ji je vsakič zaprašilo spod nog v majhnem oblačku. Kot bi ne hodila po zemlji, ampak po oblačkih. Štefan se je prav zagledal v njena mična, drobna stopala, ki so gazíla prah. Kot bi angel hodil po nebesih z oblačka na oblaček.

Saga v dvanajstih knjigah z naslovom Lipa zelenela je skozi kroniko dveh družin, ki se na koncu združita, portretira življenje vsega slovenskega naroda od leta 1879 do danes. Skoraj ga ni Slovenca, ki ne bi našel v romanu svoje družine, sorodnika ali vsaj drobcev domačega okolja. Slovenska zgodba, s katero bomo stopili v novo tisočletje, je napeta pripoved, polna nenavadnih, a resničnih zapletov na zgodovinskem ozadju, zanimivih dvogovorov in sproščujočega humorja. Je roman človeških poti in iskanj, veselih in tragičnih, roman o miru, ki ga prekinjajo vojne, o usodníh ljubeznih, trpljenju in radosti. V ozadju pa so ves čas slovenske sanje o svobodi in samostojnosti, ki se na koncu uresničijo, a družini pripeljejo v svet hitrih družbenih sprememb. Knjiga, po kateri bo rad segel vsak Slovenec.